UMETNOST JE BREZMEJNA.

ART IS LIMITLESS.

Nerazdružljiva vez umetnosti in zgodbe.

The inseparable bond of art and narrative.

MOJA DELA // MY WORK

“Zgodba tvori dialog med umetnikovimi nameni in gledalčevimi zaznavami, čustvi in interpretacijami.

“The story behind an art work forms a dialogue between the artist’s intentions and the viewer’s perceptions, emotions and interpretations.”

Vsaka slika, ki jo naslikam ima svojo zgodbo v ozadju, ki sem jo prenesla na platno.

Frida’s Duality”

In this painting the iconic Frida Kahlo emerges as a symbol, not merely a person, embodying the essence of every woman. Her penetrating gaze radiates strength and determination, a testament to her unwavering spirit. Yet, perched on her shoulders, two birds serve as poignant metaphors for her dual nature. One bird stands tall, looking straight at us, symbolizing her resilience and inner fortitude. The other bird, however, appears more delicate, signifying vulnerability and the complexity of her emotions. Frida, like every woman, encompasses both strength and fragility. In an homage to her extraordinary spirit, true 23 karat gold is employed in the artwork, adorning Frida.

Na sliki se ikonična Frida Kahlo pojavi kot simbol, ne le kot oseba, ki uteleša bistvo vsake ženske. Njen prodoren pogled izžareva moč in odločnost, kar dokazuje njen neomajni duh. Toda dve ptici, ki sedita na njenih ramenih, služita kot metafori za njeno dvojno naravo. Ena ptica stoji odločno z uperjenim pogledom v nas, kar simbolizira njeno odpornost in notranjo trdnost. Druga ptica je videti bolj občutljiva, kar pomeni ranljivost in zapletenost njenih čustev. Frida, kot vsaka ženska, vključuje moč in krhkost. V poklon njenemu izjemnemu duhu, sem v svojem delu uporabila pravo 23-karatno zlato, ki krasi Frido.

Frida’s Golden Soul”

In »Frida’s Golden Soul«, I delve deeper into the essence of this iconic figure. Frida is portrayed as a split, torn person, her inner turmoil and complexities depicted through the cracks in her visage. Yet, from these fractures emerges an interior gleaming with pure 23 karat gold. This precious material symbolizes the intrinsic worth and brilliance that resides within her. Frida is not only adorned with gold, but she carries it within herself, a testament to her enduring significance and resilience. This painting invites you to contemplate the profound depths of Frida’s character, celebrating her as a timeless icon deserving of the utmost reverence and admiration.
S sliko »Fridina zlata duša« sem se poskušala poglobiti v bistvo te ikonične figure. Frida je prikazana kot razcepljena, raztrgana oseba, njen notranji nemir in zapletenost pa so upodobljeni skozi razpoke na njenem obrazu. Kljub temu iz teh zlomov izhaja notranjost, ki se blešči v čistem 23-karatnem zlatu. Ta dragocen material simbolizira notranjo vrednost in sijaj, ki prebivata v njej. Frida ni samo okrašena z zlatom, ampak ga nosi v sebi, kar je dokaz njenega trajnega pomena. Ta slika gledalce vabi k razmišljanju o globinah Fridinega značaja in jo slavi kot brezčasno ikono, ki si zasluži največje spoštovanje in občudovanje..

“I never wanted to be Marilyn-it just happened. Marilyn’s like a veil I wear over Norma Jeane.” M.M.

To je Mona Lisa iz Hollywooda. Na tej sliki portret Marilyn Monroe ujame trenutek brezčasnosti. Njen zagoneten izraz, občutljiva mešanica privlačnosti in kontemplacije, vabi da pokukate v globino njenih misli. Kopa se v mehki, eterični svetlobi, njen pogled ima moč, da hkrati očara in mistificira ter pusti neizbrisen vtis hollywoodske legende, zavite v enigmo.

This is the Mona Lisa of Hollywood. In this painting, Marilyn Monroe’s portrait captures a moment of timeless intrigue. Her enigmatic expression, a delicate blend of allure and contemplation, invites to peer into the depths of her thoughts. Bathed in a soft, ethereal light, her gaze holds the power to both enchant and mystify, leaving an indelible impression of a Hollywood legend shrouded in enigma.

“Virtue has a veil vice a mask…”

V središču je napol gola ženska, njeno telo pa je utelešenje čutnosti in ranljivosti. Okoli nje skupina opazovalcev nosi maske, njihovi obrazi so zakriti v anonimnosti in očaranosti. Napetost med izpostavljeno figuro in zamaskiranimi opazovalci, vabi k razmišljanju o dvojnosti želja, skritih identitetah in kompleksnem prepletanju pogledov v svetu zastrtih namenov. Pod oblečeno fasado je izpostavljeno bistvo človeštva. Golota, simbol čistosti, je postavljena nasproti zamaskiranemu pretvarjanju družbe, ki prikriva tisto, kar je resnično. Ko odstranimo plasti, se soočimo z ironijo – skrivamo svojo kožo, medtem ko razgaljamo svoje duše, saj sram omadežuje lepoto naše najpristnejše oblike.

A half-nude woman stands as the centerpiece, her body an embodiment of sensuality and vulnerability. Surrounding her, a group of onlookers wear masks, their faces concealed in a paradox of anonymity and fascination. The tension between the exposed figure and the masked observers creates a mesmerizing tableau, inviting contemplation on the duality of desire, hidden identities, and the complex interplay of gazes in a world of veiled intentions. Beneath the clothed facade, humanity’s essence lies exposed. Nudity, a symbol of purity, is juxtaposed with society’s masked pretense, concealing what’s real. Stripping away the layers, we confront the irony—hiding our skin while baring our souls, as shame taints the beauty of our most genuine form.

The blues tells a story. Every line of the blues has a meaning.

Na živahnem mestnem vogalu se zbirajo ulični glasbeniki, njihovi inštrumenti pa pletejo zgodbe o bluesu. Melodije visijo v zraku kot grenko-sladki objem in vzbujajo občutek, ki je hkrati nostalgičen in osvobajajoč. Ritem utripa po žilah in se dotika skupnih izkušenj, hrepenenja in upanja. Ko note plešejo, se pojavi občutek enotnosti, ki premošča vrzeli in spodbuja kolektivno hrepenenje po povezanosti in katarzi. Ali veš kaj je blues? Nekdo je nekoč rekel: Blues ni nič drugega kot dober človek, ki se počuti slabo…”

On a bustling city corner, street musicians gather, their instruments weaving tales of soulful blues. Melodies hang in the air like a bittersweet embrace, invoking a feeling that’s both nostalgic and liberating. The rhythm pulses through the veins, tapping into shared experiences of longing and hope. As the notes drift, a sense of unity emerges, bridging gaps and stirring a collective yearning for connection and catharsis. Do you know what blues is? Someone once said: The Blues Ain’t Nothing But a Good Man Feeling Bad…”

In the city, every light tells a story..And so does every musician…”

Sredi mestnih luči, pod tapiserijo zvezd, ulični glasbeniki prikličejo blues iz svojih duš in ustvarjajo melodije, ki odmevajo z utripom srca urbanega življenja – serenado, ki spremeni ulice v plesne dvorane in pločnike v odre. Ali slišite?…

Amidst the city lights, beneath the tapestry of stars, street musicians summon the blues from their souls, crafting melodies that resonate with the heartbeat of urban life—a serenade that turns alleys into ballrooms and sidewalks into stages. Can you hear it?…

“Old but gold…

Sredi mestnih luči je “old-timer” našel svojo običajno “klopco” v parku. Ko je saksofon uličnega glasbenika igral znano melodijo, so v starčevih očeh utripali spomini na mladost in se zlivali z živahno mestno pokrajino. V tistem trenutku sta se starost in glasba uskladili in mestne luči so zaplesale na melodijo, ki jo je slišal le on.


Amidst the city lights, an old-timer found his usual park bench. As a street musician’s saxophone played a soulful melody, memories of youth flickered in the old man’s eyes, merging with the vibrant cityscape. In that moment, age and music harmonized, and the city lights danced to a tune only he could hear.

“Once upon a time in Spain…

Pod objemom mestnih luči so se njuna telesa prepletala v strastnem ritmu tanga, živahna ulica pa se je spremenila v oder njunih neizrečenih želja. Z vsakim korakom je glasba šepetala skrivnosti, ki jih lahko sprejme le noč, in slikala njuno ljubezensko zgodbo v elegantnih gibih pod zvezdnim nebom. Slika prikazuje kolaž čustev in spominov na življenje v Španiji.

Beneath the city lights’ shimmering embrace, their bodies intertwined in a tango’s passionate rhythm, the bustling street transformed into a stage for their unspoken desires. With every step, the music whispered secrets only the night could hold, painting their love story in elegant movements beneath the starlit sky. The painting reflects feelings and memories of my life in Spain.

“Dedicated to the “Kralji ulice” mister and his dog.

..Na poti v službo sem pod železniško postajo srečevala vedno istega prodajalca revije brezdomcev Kralji ulice in njegovega psa. Ko sem zamenjala službo nisem hodila več po tej poti. Kakšno leto kasneje sem se zopet sprehodila…ni ju bilo več tam. Nikoli več ju nisem videla. Na tej sliki se nahajajo kosi strani zadnjega izvoda revije, ki sem jo kupila pri njima…

..On my way to work,under the train station, I always met the same mister selling his homeless King Street magazine and his dog. When I changed jobs, I stopped taking that path to work. About a year later, I went for a walk again… they were no longer there. I never saw them again. In this painting there are pieces of the last copy of the magazine that I bought from them…

“It’s always words that undress you…

V slabo osvetljeni sobi je ženska sedela sama in v rokah stiskala krhek kozarec vina. Ko je s prsti sledila robu, se je njen pogled uprl v oddaljeni spomin. Nenadoma se je na vratih pojavila senčna postava, moški, obkrožen z mehko svetlobo s hodnika, njegova prisotnost pa je lebdela kot fantom preteklosti. Zdelo se je, da njegova prisotnost, čeprav tiha, odmeva od nerazrešenih čustev. Čas je visel v prostoru med njima, nežen ples obžalovanja in hrepenenja v tihem prizorišču.

In the dimly lit room, a woman sat alone with a fragile glass of wine cradled in her hands. As her fingers traced the rim, her gaze was fixed on a distant memory. Suddenly, a shadowy figure appeared on the door, a man framed by the soft light from the hallway with his presence hovering like a phantom of the past. His presence, though silent, seemed to echo with unresolved emotions. Time hung suspended in the space between them, a delicate dance of regret and longing playing out in the silent tableau.

“The reef of my dreams…

Na tej evokativni sliki širina vrtinčastih barv tvori morje spominov, pri čemer vsak val nosi delčke davno minulih trenutkov. Pod površjem se pojavi skrito kraljestvo – zapleten podvodni greben, okrašen z živahnimi koralami, ki kipi od življenja. To globoko, varovano kraljestvo razkriva svoje skrivnosti tistim, ki si upajo raziskovati njegove globine, kjer so zaklenjene starodavne skrivnosti in čakajo, da jih razvozlajo neustrašne duše, ki se želijo potopiti v tokove časa.

In this evocative painting, an expanse of swirling colors forms a sea of memories, each wave carrying fragments of moments long past. Beneath the surface, a hidden realm emerges—an intricate undersea reef, adorned with vibrant corals and teeming with life. This deep, guarded kingdom unveils its secrets to those who dare to explore its depths, where ancient mysteries are locked away, waiting to be unraveled by intrepid souls willing to dive into the currents of time.

Our children, our gold…

Otroci, naši dragoceni zakladi, osvetljujejo naša življenja s svojo nedolžnostjo in potencialom. V tem umetniškem delu se njihov pomen slavi z uporabo pravih zlatih lističev, ki simbolizirajo njihovo neprecenljivo vrednost za naš svet. Tako kot zlato ostaja večno, ostaja večen tudi močan učinek ki ga ustvarja vsak otrok s svojo prisotnostjo.

Children, our precious treasures, illuminate life with their innocence and potential. In this artwork, their significance is celebrated through the use of real gold leaves, symbolizing their priceless value to our world. Just as gold remains eternal, so does the profound impact of each child’s presence.




Komentiraj